Med temami drugega letošnjega izobraževalnega dogodka Dobre prakse pametnih tovarn so bili temelji digitalne proizvodnje, pametna konfiguracija izdelkov, digitalno upravljanje in spremljanje proizvodnje, priložnosti industrije na energetskem trgu, obvladovanje konic električne moči, digitalizacija upravljanja materialnega toka.
Svoje izkušnje z digitalizacijo in dobre prakse v proizvodnji so udeležencem prikazali predstavniki podjetij Business Solutions, Eles, Impol, Inea, Lestro Ledinek, Paloma in SIP strojna industrija.
Po koncu seminarskega dela v Slovenskih Konjicah si je nekaj čez sto udeležencev dogodka prejšnji teden ogledalo štiri proizvodne enote skupine Impol v Slovenski Bistrici. In sicer Impol Final, Impol FT, Impol PCP in Stampal SB.
V Impolu podatke uporabljajo tudi za napredne optimizacije
V Impolu pri predelavi aluminija v realnem času spremljajo tisoče podatkovnih točk. Na podlagi teh informacij sproti prepoznavajo odstopanja in takoj sprejmejo ukrepe za optimizacijo delovanja proizvodnih linij.
Podatke poleg spremljanja procesov v živo uporabljajo tudi za napredne optimizacije. Kot je pojasnil Rok Furman, vodja področja industrijski internet stvari (IIoT) v skupini Impol, so za posamezne proizvodne linije in izbrane stroje oblikovali digitalne dvojčke. Arhitektura Unified Namespace (UNS) jim omogoča, da se podatki iz vseh strojev, senzorjev in informacijskih sistemov zbirajo v enotnem okolju.
Z avtomatizirano linijo nadomestili delo 12 stružnic
Med ogledom proizvodnih obratov so udeleženci v Impolu Final, kjer izdelujejo sestavne dele za avtomobilsko industrijo, med drugim videli delovanje povsem avtomatizirane in robotizirane linije za obdelovanje cevi volanskega droga, v kateri je združenih več operacij in več strojev, ki nadomestijo delo 12 stružnic.
V Impolu FT, kjer z valjanjem nastajajo aluminijasti trakovi, pločevine in folije, hitrosti valjanja spremljajo prek spletne aplikacije. Na posameznem navitku je lahko dvakrat po 80 kilometrov folije. Najtanjše folije so nekajkrat tanjše od človeškega lasu. Pred valjanjem veliki navitki tehtajo med pet in 10 ton.
